Praški manifest gibanja za mednarodni jezik esperanto

Mi, člani svetovnega gibanja za pospeševanje esperanta,
namenjamo ta manifest vsem vladam, mednarodnim organizacijam in ljudem dobre volje,
izražamo naš namen, da bomo neomajno še naprej delovali za tu izražene cilje, in
vabimo vsako posamezno organizacijo in človeka, da se pridruži našemu prizadevanju.

Esperanto, ki je bil objavljen leta 1887 kot načrt pomožnega jezika za mednarodno komuniciranje in se je hitro razvil v živahen in izrazno bogat jezik, že več kot stoletje deluje za povezovanje ljudi čez jezikovne in kulturne ovire. V tem času cilji njegovih govorcev niso izgubili pomembnosti in aktualnosti. Ne svetovna raba nekaj narodnih jezikov ne napredek v komunikacijski tehniki ne odkritje novih metod jezikovnega pouka verjetno ne bodo uresničili naslednjih načel, ki jih imamo za bistvena za pravično in učinkovito jezikovno ureditev.

1. Demokracija. Komunikacijski sistem, ki za vse življenje privilegira določene ljudi, od drugih pa zahteva, da vložijo leta truda za dosego nižje stopnje sposobnosti, je v temelju nedemokratičen. Čeprav esperanto, kakor vsak jezik, ni popoln, pa zelo presega vsakega tekmeca na področju enakopravnega svetovnega komuniciranja.

Trdimo, da ima jezikovna neenakost za posledico komunikacijsko neenakost na vseh ravneh, vključno z mednarodno ravnijo. Smo gibanje za demokratično komuniciranje.

2. Čeznarodna vzgoja. Vsak narodni jezik je povezan z določeno kulturo in narodom ali narodi. Na primer, učenec, ki se uči angleščino, se uči o kulturi, zemljepisu in politiki angleškojezičnih držav, predvsem ZDA in Velike Britanije. Učenec, ki se uči esperanto, se uči o svetu brez meja, v katerem je vsaka država kot dom.

Trdimo, da je vzgoja s katerim koli narodnim jezikom navezana na določen pogled na svet. Smo gibanje za čeznarodno vzgojo.

3. Pedagoška učinkovitost. Samo majhen odstotek tistih, ki se učijo tuj jezik, ga obvlada. Popolna usvojitev esperanta je možna celo s samoizobraževanjem. Različne študije so odkrile propedevtične učinke na učenje drugih jezikov. Priporočajo esperanto kot jedro tečajev za jezikovno ozaveščanje učencev.

Trdimo, da bo težavnost narodnih jezikov vedno ovira za mnoge učence, ki bi lahko imeli korist od znanja drugega jezika. Smo gibanje za učinkovit jezikovni pouk.

4. Večjezičnost. Esperantska skupnost je ena izmed redkih svetovnih jezikovnih skupnosti, katere govorci so brez izjeme dvo- ali večjezični. Vsak član skupnosti je sprejel nalogo, da se bo naučil vsaj enega tujega jezika do govorne stopnje. V mnogih primerih to vodi k znanju več jezikov in k naklonjenosti do njih ter na splošno do širšega osebnega obzorja.

Trdimo, da bi morali imeti člani vseh jezikov, velikih ali majhnih, dejansko možnost usvojiti drugi jezik do visoke komunikacijske ravni. Smo gibanje za zagotovitev te možnosti.

5. Jezikovne pravice. Neenaka porazdelitev moči med jeziki je recept za stalno jezikovno negotovost ali neposredno jezikovno zatiranje pri velikem delu svetovnega prebivalstva. V esperantski skupnosti se člani velikih in majhnih, uradnih in neuradnih jezikov srečujejo na nevtralnem ozemlju zaradi vzajemnega hotenja po kompromisu. To ravnovesje med jezikovnimi pravicami in odgovornostmi je vzor za razvijanje in ocenjevanje drugih rešitev za jezikovno neenakost in jezikovne konflikte.

Trdimo, da velike razlike v moči med jeziki spodkopavajo zagotovila o enakem obravnavanju ne glede na jezik, ki so izražena v številnih mednarodnih dokumentih. Smo gibanje za jezikovne pravice.

6. Jezikovna različnost. Vlade rade razumejo veliko različnost jezikov v svetu kot oviro za komuniciranje in razvoj. Za esperantsko skupnost pa je jezikovna različnost stalen in nepogrešljiv vir bogastva. Torej je vsak jezik tako kot vsaka živa vrsta dragocen že sam po sebi ter vreden zaščite in podpore.

Trdimo, da politika komuniciranja in razvoja, ki ne temelji na spoštovanju in podpiranju vseh jezikov, obsoja na izumrtje večino jezikov sveta. Smo gibanje za jezikovno različnost.

7. Človekova emancipacija. Vsak jezik osvobaja in zapira svoje člane s tem, ko jim daje moč komunicirati med sabo in ko ovira komuniciranje z drugimi. Esperanto, načrtovan kot splošno komunikacijsko sredstvo, je eden od velikih delujočih projektov človekove emancipacije - projekt omogočiti vsakemu človeku, da kot posameznik sodeluje v skupnosti človeštva, s trdnimi koreninami v svoji krajevni kulturi in jezikovni identiteti, ne pa da ga ti omejujeta.

Trdimo, da izključna raba narodnih jezikov neizogibno postavlja ovire svobodi samoizražanja, komuniciranja in združevanja. Smo gibanje za človekovo emancipacijo.

81. svetovni esperantski kongres, Praga, 1996

Slovenščina