Osnovne informacije o esperantu

V svetu, ki se vse bolj zaveda pravic manjšin ter jezikovne in kulturne različnosti, mednarodni jezik esperanto spet priteguje pozornost vplivnih odločevalcev... Nevladne organizacije in koalicije pritiskajo, da bi v dnevne rede Združenih narodov in Evropske unije uvrstili vprašanje mednarodnega jezika … Julija 1996 je Nitobejev simpozij mednarodnih organizacij zbral skupino neodvisnih strokovnjakov v Pragi, Češka, ki je pregledala tedanji položaj esperanta in predlagala, da se esperanto uvrsti v sedanje razprave o jezikovnih pravicah in jezikovni politiki. Praški manifest, posodobljena izjava vrednot in ciljev, ki so podlaga esperantskega gibanja, poudarja jezikovno demokracijo in ohranitev jezikovne različnosti…Med esperantskimi govorci v novicah v zadnjem času zasledimo med drugim Reinharda Seltena, Nobelovega nagrajenca za leto 1994, Zsuzso Polgár, svetovno prvakinjo v šahu leta 1996, in Tivadarja Sorosa, očeta finančnika Georga Sorosa …Program za okrepitev dialoga med domorodskimi ljudstvi po svetu, imenovan Domorodski dialogi, je obšel nekdanje kolonialistične jezike tako, da kot komunikacijsko sredstvo uporablja esperanto…Zdaj pa še nekaj dodatnih dejstev glede sedanjega položaja esperanta.

Cilji in izvor

Temelj tega, kar je postalo mednarodni jezik esperanto, je leta 1887 v Varšavi izdal dr. Ludvik Lazar Zamenhof. Zamisel mednarodnega planskega jezika, ki nima za cilj nadomestiti narodne jezike, temveč služiti kot dodaten, drugi jezik za vse, ni bila nova, vendar je Zamenhof videl, da se mora tak jezik razvijati s kolektivno rabo in je zato omejil svoj začetni predlog na minimalno slovnico in majhen besednjak. Zdaj je esperanto polno razvit jezik, ki ga govori po celem svetu razširjena govorna skupnost in ki ima popolna jezikovna izrazna sredstva. Mnoge Zamenhofove zamisli so napovedovale zamisli utemeljitelja sodobnega jezikoslovja strukturalista Ferdinanda de Saussura (čigar brat René je bil esperantist).

Značilnosti

Esperanto se govori in piše. Njegovo besedišče izvira predvsem iz zahodnoevropskih jezikov, medtem ko njegova skladnja in oblikoslovje kažeta na močan slovanski vpliv. Esperantski morfemi se ne spreminjajo in se lahko skoraj neskončno kombinirajo v različne besede, tako da ima jezik veliko skupnega z izolacijskimi jeziki, kot je kitajščina, medtem ko notranja besedna struktura kaže podobnosti z aglutinacijskimi jeziki, kot so turščina, japonščina in svahili.

Razvoj

Na začetku je imel jezik približno 1000 korenov, iz katerih je bilo mogoče tvoriti 10.000 ali 12.000 besed. Danes imajo esperantski slovarji pogosto 15.000 ali 20.000 korenov, iz katerih lahko tvorimo na sto tisoče besed. In jezik se še naprej razvija: Esperantska akademija je tista, ki nadzira in usmerja nove težnje v jeziku. Ves čas se je esperanto uporabljal za skoraj vse cilje, ki si jih je mogoče zamisliti, med njimi tudi za nekatere protislovne ali problematične. Jezik sta prepovedala in njegove uporabnike preganjala tako Stalin, ki ga je imel za jezik »svetovljanov«, kot Hitler, za katerega je bil to jezik Judov (njegov ustvarjalec Zamenhof je bil Jud). Trenutno je morda okoli tisoč rojenih govorcev esperanta, to je ljudi, ki esperanto govorijo doma.

Uporabniki

Svetovno esperantsko združenje (UEA), čigar članstvo tvori najaktivnejši del esperantske skupnosti, ima državna združenja v 62 državah in posamezne člane v skoraj 120 državah. Število prodanih učbenikov in članske statistike lokalnih združenj nakazujejo, da je število ljudi s kolikortolikšnim znanjem esperanta nekaj sto tisoč ali celo nekaj milijonov. Govorce esperanta imamo po celem svetu, opazno pa so koncentrirani v tako različnih državah, kot so Kitajska, Japonska, Brazilija, Iran, Madagaskar, Bolgarija in Kuba.

Poučevanje esperanta

V esperantu lahko hitro začnemo komunicirati, zato je učenje esperanta idealen uvod v študij tujih jezikov. V nekaj tednih lahko učenci začnejo uporabljati esperanto za dopisovanje, v nekaj mesecih pa za šolska potovanja v tujino. Eksperimentalna in neformalna opazovanja potrjujejo, da ima predhodno učenje esperanta pozitivne učinke pri študiju prvega in drugega jezika. Čeprav se esperanto poučuje v nekaterih šolah, se ga ljudje največ učijo kot samouki, v dopisnih tečajih (po običajni ali elektronski pošti) ali pri krajevnih esperantskih društvih. Obstajajo učbeniki in samoučna gradiva v več kot 100 jezikih. Spletišče za učitelje esperanta –www.edukado.net – daje neko sliko o trenutni izobraževalni dejavnosti.

Uradno priznanje

Leta 1954 je Generalna konferenca Unesca priznala, da so dosežki esperanta v skladu s cilji in ideali Unesca, in med Unescom ter UEA so bili vzpostavljeni uradni odnosi. Sodelovanje med obema organizacijama se nadaljuje. Leta 1977 je generalni direktor Unesca g. Amadou-Mahtar M'Bow nagovoril 62. svetovni esperantski kongres. Leta 1985 je Generalna konferenca Unesca pozvala države članice in mednarodne organizacije, naj naredijo korak naprej pri poučevanju esperanta v šolah in pri njegovi uporabi v mednarodnih zadevah. UEA ima tudi posvetovalne odnose z Združenimi narodi, Unicefom, Svetom Evrope, Organizacijo ameriških držav in z Mednarodno organizacijo za standardizacijo.

Srečanja in potovanja

Vsako leto je več kot sto mednarodnih konferenc in srečanj v esperantu – brez prevajalcev in tolmačev. Največje srečanje je Svetovni esperantski kongres, ki je bil v zadnjem času v Adelaidi, Avstralija (1997), Montpellieru, Francija (1998), Berlinu, Nemčija (1999), Tel Avivu, Izrael (2000), Zagrebu (2001), Fortalezzi, Brazilija (2002) in v Göteborgu, Švedska (2003).  v Pekingu, Kitajska (2004) in Vilni, Litva (2005). Prvi simpozij esperantistov v arabskih državah je bil leta 2000 v Amanu, peti vseameriški kongres je bil leta 2001 v Mexico Cityju, prihodnji azijski kongres pa bo leta 2005 v Hanoju. Publikacija Pasporta Servo za leto 2005 – servis, ki ga vodi mladinska sekcija UEA – vsebuje naslove 1364 gostiteljev v 89 državah, ki nudijo brezplačno prenočevanje potnikom, ki govorijo esperanto.

Raziskovanje in knjižnice

Mnoge univerze vključujejo esperanto v tečaje jezikoslovja; nekateri ga ponujajo kot samostojen predmet. Posebej sta omembe vredni univerza Eőtvős Lórand v Budimpešti z možnostjo diplome iz esperanta in univerza v Poznanju, Poljska, z diplomskim programom iz interlingvistike. Bibliografija ameriškega Združenja za sodobne jezike vsako leto zabeleži več kot 300 strokovnih objav o esperantu. Knjižnica Esperantskega združenja Velike Britanije ima več kot 20.000 enot. Druge velike knjižnice so Mednarodni esperantski muzej na Dunaju (ki je del Avstrijske narodne knjižnice), Knjižnica Hodler pri Centralnem uradu UEA v Rotterdamu in esperantska zbirka v Aalenu, Nemčija. Zbirki na Dunaju in v Aalenu si lahko vsakdo ogleda na svetovnem spletu in po mednarodni medknjižnični izposoji.

Stiki med strokovnjaki in posebni interesi

Med organizacijami, ki združujejo govorce esperanta, so tudi organizacije zdravnikov, pisateljev, železničarjev, znanstvenikov, glasbenikov in mnogih drugih. Ti pogosto izdajajo svoje lastne revije, organizirajo konference in pomagajo razširjati jezik za strokovno in posebno uporabo. Mednarodna akademija znanosti v San Marinu olajšuje sodelovanje na univerzitetni ravni. Na področjih, kot so astronomija, informatika, botanika, entomologija, kemija, pravo in filozofija, redno izhajajo prevedene in originalne publikacije. Obstajajo organizacije za posebne skupine, kot so skavti, slepi, šahisti, igralci goja; in TEJO, mladinska sekcija UEA, organizira pogostna mednarodna srečanja in izdaja svojo lastno periodiko. Budisti, šintoisti, katoliki, kvekerji, protestanti, mormoni in bahajci imajo lastne organizacije. Esperanto uporabljajo tudi mnoge družbeno aktivne skupine.

Literatura

Cvetočo literarno tradicijo v esperantu priznava mednarodni PEN, ki je sprejel esperantsko podružnico na svojem 60. kongresu septembra 1993. Med najbolj znanimi sodobnimi esperantskimi pisatelji so romanopisci Trevor Steele (Avstralija), István Nemere (Madžarska) in Spomenka Štimec (Hrvaška); pesniki William Auld (Škotska), Mihail Gišpling (Rusija/Izrael) in Abel Montagut (Katalonija); ter esejisti in prevajalci Probal Dašgupta (Indija), Fernando de Diego (Venezuela), Kurisu Kei (Japonska) in Vinko Ošlak (Slovenija/Avstrija). William Auld je bil leta 1999 in leta 2000 za svoj prispevek k poeziji kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo.

Prevodi

Med literarnimi prevodi v esperanto so v zadnjem času izšli zlasti Hemingwayev Starec in morje, Tolkienov Gospodar prstanov, Garcia Marquezov Sto let samote, Omar Hajamov Rubaijat, Günterja Grassa Pločevinasti boben, Marka Pola Knjiga čudežev in velika družinska saga Sanje v rdeči hiši kitajskega pisatelja Cao Xueqina. Otroci so poleg Asteriksa, Medvedka Puja in Tin Tina zdaj dobili še Petra Razkodrančka in Piko Nogavičko ter vse knjige o Muminvalu svetovno znanega finskega avtorja Toveja Janssona kot tudi knjige o Ozu avtorja L. Franka Bauma – vse to lahko dobijo na svetovnem spletu. Med prevodi iz esperanta je Maškarada, knjiga, ki jo je leta 1965 v esperantu izdal Tivadar Soros, oče finančnika Georga Sorosa: govori o tem, kako je njegova družina preživela nacistično okupacijo Budimpešte. To delo je bilo v zadnjem času izdano v Veliki Britaniji (2000) in v ZDA (2001), izšla pa je že tudi v ruščini, turščini in nemščini.

Gledališče in film

V zadnjih letih so bila v uprizorjena gledališka dela tako različnih dramatikov, kot so Goldoni, Ionesco, Shakespeare in Ayckbourn. V esperantskem prevodu imamo že mnoge Shakespearove drame: ena zadnjih predstav v esperantu je bil Kralj Lear v Hanoju, Vietnam decembra 2001 z lokalno igralsko zasedbo. V Chaplinovem Velikem diktatorju so bili sicer na sceni uporabljeni plakati v esperantu, vendar je v celovečernih filmih kaj takega manj običajno. Omembe vredna izjema je kultni film Inkubo, v katerem so dialogi samo v esperantu.

Glasba

Glasbene zvrsti v esperantu so popularne in ljudske pesmi, rokovska glasba, kabaret, skladbe za soliste in zbore ter opera. Popularni skladatelji in umetniki, med njimi Britanec Elvis Costello in Američan Michael Jackson, so snemali v esperantu, pisali orkestralna dela, ki jih je navdihnil esperanto, ali ga uporabili v svojih promocijskih gradivih. Nekatere skladbe iz esperantskega albuma Esperanto družbe Warner Brothers, ki je izšel novembra 1996 v Španiji, so dosegle visoka mesta na španskih lestvicah. Med klasičnimi orkestralnimi in zborovskimi deli z besedili v esperantu sta La Koro Sutro Američana Louja Harrisona in prva simfonija Davida Gainesa, tudi Američana. Glasbo v esperantu lahko najdete na svetovnem spletu, vključno z nekaterimi spletnimi stranmi, ki so posvečene esperantskim karaokam.

Periodika

V esperantu redno izhaja več kot 100 strokovnih in splošnih revij. Med njimi so novičarski mesečnik Monato, literarna revija Fonto in revija UEA Esperanto. Obstaja elektronska izdaja kratkega pregleda novic Eventoj in elektronska izdaja revije Monato; nekatere revije dajejo na spletu na razpolago svoje arhivske številke. Med periodiko so tudi medicinske in znanstvene revije, verske revije, mladinska periodika, izobraževalna periodika, druge literarne revije in posebne tematske revije.

Radio in televizija

Radijske postaje v Braziliji, na Kitajskem, na Kubi, v Italiji in na Poljskem redno oddajajo v esperantu;. ravno tako tudi Radio Vatikan. Nekatere programe je mogoče poslušati tudi po internetu. Televizijski kanali v različnih državah oddajajo esperantske tečaje; tu naj omenimo tudi 16-delno priredbo BBC-jeve oddaje Mazi en Gondolando na televizijski mreži poljskega kanala ena.

Internet

Elektronska omrežja so najhitreje rastoče komunikacijsko sredstvo med uporabniki esperanta. Obstaja nekaj sto spletnih forumov v esperantu, ki obravnavajo teme od družinske uporabe esperanta do splošne relativnostne teorije. Esperanto se na široko uporablja v klepetalnicah ICQ, IRC in PalTalk. Spletnih strani v esperantu je na sto tisoče. Nekatere je mogoče najti v Navidezni esperantski knjižnici na http://www.esperanto.net/veb/, druge tako, da vtipkate »Esperanto« v kateremkoli spletnem iskalniku.

Storitve UEA

UEA izdaja knjige, revije in letopis s seznami esperantskih organizacij in lokalnih predstavnikov iz vsega sveta. Te publikacije so skupaj z informacijami o zgoščenkah, kasetah itd. navedene v knjižnem katalogu UEA, ki ga je mogoče dobiti v papirni obliki, je pa tudi na razpolago na svetovnem spletu (http://www.uea.org/katalogo). Knjižni servis UEA ima na zalogi več kot 3500 naslovov. Zbirka Esperanto-Dokumentoj, ki jo UEA izdaja v esperantu, angleščini in francoščini, vsebuje študije in poročila o trenutnem položaju esperanta in jo je mogoče naročiti v Centralnem uradu UEA v Rotterdamu.

 

 

Slovenščina