V svetu smo glede številnih mednarodnih zadev odvisni od ZDA, in to postaja še posebej razvidno v trenutkih, ko ZDA nočejo več igrati vloge svetovnega policista, ampak mafijskega šefa sveta. To velja tudi za angleščino. Morda pa v teh negotovih časih ni več tako absurdna ideja o jeziku, ki bi mogel človeštvo združevati namesto razdvajati, piše Marc van Oostendorp.

Ameriški predsednik Donald Trump in podpredsednik JD Vance sta spretno uporabljala sredstvo moči, ki mu pravimo 'jezik', na petkovem srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Njun cilj je bil prestrašiti in prelisičiti svojega sogovornika, dejstvo, da je pogovor potekal v angleščini, pa jima je dalo jasno prednost.

Ko v zadnjih letih poslušamo Zelenskega v angleščini, opazimo, da je svoj govor izboljšal za bolj učinkovito izpolnjevanje svoje diplomatske vloge. Ali Trump ali Vance obvladata še kak drug jezik razen angleškega, ostaja neznano. Svoj materni jezik sta izkoristila tako, da sta postavila jezikovno oviro pred Zelenskega, ki je potreboval le delček sekunde več za ubeseditev svojih misli. Ta kratki trenutek sta Američana spretno izkoristila.

Svet se je že navadil, da je angleščina jezik mednarodnega reda – dozdevno nevtralno sredstvo za komuniciranje. Toda, kakor esperantisti gotovo vedo, to pomeni, da se je mora večina sveta učiti  z velikim trudom samo zato, da jih potem prevlada človek, ki ima naravno prednost govoriti v svoji materinščini.

V svetu smo glede številnih mednarodnih zadev odvisni od ZDA, ne le jezikovnih, in to je postalo še posebej razvidno v trenutkih, ko ZDA nočejo več igrati vloge policista, ampak mafijskega šefa sveta. Številni osrednji vidiki interneta ostajajo v ameriških rokah. Evropske vlade in podjetja nalagajo velike količine občutljivih podatkov na ameriške strežnike, ki so ameriškim oblastem dostopni pod določenimi pogoji.

Toda enak problem imamo pri angleščini. Pogosto jo predstavljajo kot nevtralen jezik, toda,  kakor vemo, je to jezik majhne skupine držav, ki izvirajo iz britanskega imperija. Donald Trump to moč razume bolje kakor mnogi drugi; na dan srečanja z Zelenskim je ukazal, naj angleščina postane edini uradni jezik ZDA.

Zdaj, ko se svetovni red maje, imamo priložnost, da ga preuredimo v bolj pravičnega in demokratičnega – tako da ne bi imel en sam narod posebnih privilegijev v mednarodnih odnosih. Z drugimi besedami: klasični Zamenhofovi argumenti za nevtralen svetovni jezik znova postajajo aktualni.

Dolgo časa so se iz te ideje norčevali, češ da je naivna, saj je svet vendar izbral angleščino. Morda pa v teh negotovih časih ta ideja ni več tako absurdna: jezik, ki bi mogel človeštvo združevati namesto razdvajati. Jezik, ki že več kot sto let deluje v sicer majhni, a zavzeti skupnosti in v katerem je mogoče opraviti vse, kar je potrebno v mednarodnem komuniciranju na bolj pravični osnovi.

Ali to pomeni, da takrat ne bi bilo več politikov, ki bi zlorabljal svojo moč? Tudi na to že imamo odgovor: seveda ne. Toda eno močno sredstvo bi jim bilo odvzeto iz rok.

Marc van Oostendorp

Opombe

Nizozemska različica je izla v de Volkskrant,

Esperantsko besedilo je izšlo v neodvisnem biltenu Libera folio. V slovenščino ga je prevedel Vinko Ošlak.

Marc van Oostendorp je profesor nizozemščine in akademskega komuniciranja na Univerzi Radboud v Nijmegenu.