V svetu, ki se vse bolj zaveda pravic manjšin ter jezikovne in kulturne različnosti, mednarodni jezik esperanto priteguje pozornost vplivnih odločevalcev.

... Nevladne organizacije pritiskajo, da bi vprašanje mednarodnega jezika dali na dnevni red Združenih narodov in Evropske unije.

... Praški manifest, sodobna deklaracija o vrednotah in ciljih esperantskega gibanja, poudarja jezikovno demokracijo in ohranitev jezikovne različnosti.

… Svetovno esperantsko združenje UEA so že večkrat predlagali za Nobelovo nagrado za mir, mdr. poljski parlament leta 2009.

... Mongolsko esperantsko društvo je postalo 70. državno združenje  UEA.

... V dvajsetih afriških državah delujejo državna združenja.

... Nemško mesto Herzberg se je razglasilo za esperantsko mesto.

... Wikipedija v esperantu ima (julija 2017) skoraj 241 tisoč člankov, slovenska wikipedija pa manj - 157 tisoč člankov.

... Čeprav obsega več kot 700 strani, se enciklopedija izvirne esperantske književnosti v angleščini imenuje "kratka".

…Zdaj pa še nekaj dodatnih dejstev glede sedanjega položaja esperanta.

Cilji in izvor

Temelj tega, kar je postalo mednarodni jezik esperanto, je leta 1887 v Varšavi izdal dr. Ludvik Lazar Zamenhof. Zamisel mednarodnega načrtovanega jezika, ki nima za cilj nadomestiti narodne jezike, ampak služiti kot dodaten, drugi jezik za vse, ni bila nova, vendar je Zamenhof videl, da se tak jezik mora razvijati s kolektivno rabo in je zato omejil svoj začetni predlog na minimalno slovnico in majhen besedni zaklad. Esperanto je zdaj polno razvit jezik, ki ga govori po celem svetu razširjena govorna skupnost in ki ima popolna jezikovna izrazna sredstva. Mnoge Zamenhofove zamisli so napovedovale zamisli utemeljitelja sodobnega jezikoslovja strukturalista Ferdinanda de Saussura (čigar brat René je bil esperantist).

Značilnosti

Esperanto se govori in piše. Njegovo besedišče izvira predvsem iz zahodnoevropskih jezikov, medtem ko njegova skladnja in oblikoslovje kažeta močan slovanski vpliv. Esperantski morfemi se ne spreminjajo in se lahko skoraj neskončno kombinirajo v različne besede, tako da ima jezik veliko skupnega z izolacijskimi jeziki, kot je kitajščina, medtem ko njegova notranja besedna struktura kaže podobnosti z aglutinacijskimi jeziki, kot so turščina, japonščina in svahili.

Razvoj

Na začetku je imel jezik približno 1000 korenov, iz katerih je bilo mogoče tvoriti od 10.000 do 12.000 besed. Danes imajo esperantski slovarji pogosto od 15.000 do 20.000 korenov, iz katerih lahko tvorimo na sto tisoče besed. Jezik se dtalnoj razvija: Esperantska akademija nadzira in usmerja težnje v jeziku. Ves čas se je esperanto uporabljal za skoraj vse cilje, ki si jih je mogoče zamisliti, med njimi tudi za nekatere protislovne ali problematične. Jezik sta prepovedala in njegove uporabnike preganjala tako Stalin, ki ga je imel za jezik »svetovljanov«, kot Hitler, za katerega je bil to jezik Judov (njegov ustvarjalec Zamenhof je bil Jud). Trenutno je okoli tisoč rojenih govorcev esperanta, to je ljudi, ki esperanto govorijo doma.

Uporabniki

Svetovno esperantsko združenje (UEA), čigar članstvo tvori najaktivnejši del esperantske skupnosti, ima državna združenja v 70 državah in posamezne člane v skoraj 120 državah. Število prodanih učbenikov in članske statistike krajevnih združenj nakazujejo, da je število ljudi z nekoliko znanja esperanta nekaj sto tisoč ali celo nekaj milijonov. Govorci esperanta so po celem svetu, opazno pa so nakopičeni v tako različnih državah, kot so Kitajska, Japonska, Brazilija, Iran, Madagaskar, Madžarska in Kuba.

Poučevanje esperanta

V esperantu lahko hitro začnemo komunicirati, zato je učenje esperanta idealen uvod v učenje tujih jezikov. V nekaj tednih lahko učenci začnejo uporabljati esperanto za dopisovanje, v nekaj mesecih pa za šolska potovanja v tujino. Poskusi in neformalna opazovanja potrjujejo, da ima predhodno učenje esperanta pozitivne učinke pri učenju tako prvega kot drugega jezika. Čeprav se esperanto poučuje v nekaterih šolah, se ga ljudje največkrat učijo kot samouki, v dopisnih tečajih, na tečajih pri krajevnih esperantskih društvih ali po spletu na www.lernu.net v, ki ponuja tečaje v več kot 30 jezikih. Obstajajo učbeniki in samoučna gradiva v več kot 100 jezikih. Portal za učitelje esperanta www.edukado.net obvešča o trenutni izobraževalni dejavnosti. 

Uradno priznanje

Leta 1954 je Generalna konferenca Unesca priznala, da so dosežki esperanta v skladu s cilji in ideali Unesca, in med Unescom ter UEA so bili vzpostavljeni uradni odnosi. Sodelovanje med obema organizacijama se nadaljuje. Leta 1985 je Generalna konferenca Unesca pozvala države članice in mednarodne organizacije, naj naredijo korak naprej pri poučevanju esperanta v šolah in pri njegovi uporabi v mednarodnih zadevah. UEA ima tudi uradne odnose z Združenimi narodi, Unicefom, Svetom Evrope, Organizacijo ameriških držav in z Mednarodno organizacijo za standardizacijo.

Srečanja in potovanja

Vsako leto je več kot sto mednarodnih konferenc in srečanj v esperantu – brez prevajalcev in tolmačev. Največje srečanje je Svetovni esperantski kongres, ki je bil v zadnjem času v Reykjaviku, Islandija (2013), Buenos Airesu, Argentina (2014), Lillu, Francija (2015), Nitri, Slovaška (2016). Naslednja bosta v Seulu, Republika Koreja (2017) in v Lizboni, Portugalska (2018).

Publikacija Pasporta Servo za leto 2017 vsebuje naslove 974 gostiteljev v 81 državah, ki nudijo brezplačno prenočevanje popotnikom, ki govorijo esperanto.

Raziskovanje in knjižnice

Mnoge univerze vključujejo esperanto v jezikoslovne predmete; nekatere ga ponujajo kot samostojen predmet. Posebej je omembe vredna univerza v Poznanju, Poljska, z diplomskim programom iz interlingvistike. Bibliografija ameriškega Združenja za sodobne jezike vsako leto zabeleži več kot 300 strokovnih objav o esperantu. Zbirka za načrtovane jezike Avstrijske narodne knjižnice ima več kot 35 tisoč enot. Druge velike knjižnice z več kot 20 tisoč enotami so: Knjižnica Hodler pri Centralnem uradu UEA v Rotterdamu; Knjižnica Esperantskega združenja Velike Britanije, Nemška esperantska knjižnica v Aalenu in Knjižnica Japonskega esperantskega inštituta v Tokiu. Zbirki na Dunaju in v Aalenu sta dostopni na svetovnem spletu in po mednarodni medknjižnični izposoji.

Stiki med strokovnjaki in posebni interesi

Med organizacijami, ki združujejo govorce esperanta, so tudi organizacije zdravnikov, pisateljev, železničarjev, znanstvenikov, glasbenikov in mnogih drugih. Te izdajajo svoje lastne revije, organizirajo konference in pomagajo razširjati jezik za poklicno in strokovno rabo. Mednarodna akademija znanosti v San Marinu olajšuje sodelovanje na univerzitetni ravni. Izhajajo izvirna in prevedena dela o astronomiji, informatiki, botaniki, kemiji, pravu, filozofiji in drugih strokah. Svoje organizacije imajo mdr. skavti, slepi, šahisti, igralci goja in ljubitelji mačk. Svetovna esperantska mladinska organizacija organizira pogostna mednarodna srečanja in izdaja svojo lastno periodiko. Budisti, šintoisti, katoliki, kvekerji, protestanti, mormoni, bahajci in ateisti imajo lastne organizacije. Esperanto uporabljajo tudi mnoge družbeno aktivne skupine.

Književnost

Cvetočo književno tradicijo v esperantu priznava mednarodni PEN, ki je sprejel esperantsko podružnico na svojem 60. kongresu septembra 1993. Pisanje v esperantu spodbuja Esperantska književna akademija, ustanovljena leta 2008. Med najbolj znanimi sodobnimi esperantskimi pisatelji so romanopisci Trevor Steele (Avstralija), István Nemere (Madžarska) in Spomenka Štimec (Hrvaška); pesniki Mauro Nervi (Italija), Mao Zifu (Kitajska), Mihail Gišpling (Izrael) in Abel Montagut (Katalonija); ter esejisti in prevajalci Probal Dasgupta (Indija), Humphrey Tonkin (ZDA) in Vinko Ošlak (Slovenija/Avstrija). Esperantski pesniki William Auld, Marjorie Boulton in Baldur Ragnarsson so bili predlagani za kandidate za Nobelovo nagrado za književnost.

Prevodi

Med najnovejšimi književnimi prevodi v esperanto so izšli Shakespearova Zimska pravljica, Manzonijeva Zaročenca, Tolkienov Gospodar prstanov, Garcia Marquezov Sto let samote, Eliadova Gospodična Maitreyi, Haškove Pustolovščine dobrega vojaka Švejka in klasični kitajski roman Romanje na Zahod pisatelja Wu Cheng'ena.

Otroci so poleg Asteriksa, Medvedka Puja in Tin Tina zdaj dobili še Petra Razkodrančka in Piko Nogavičko ter vse knjige o Muminvalu svetovno znanega finskega avtorja Toveja Janssona kot tudi knjige o Ozu avtorja L. Franka Bauma – vse to lahko dobijo na svetovnem spletu.

Med prevodi iz esperanta je Maškarada, knjiga, ki jo je leta 1965 v esperantu izdal Tivadar Soros, oče finančnika Georga Sorosa. Pripovedije o tem, kako je njegova družina preživela nacistično okupacijo Budimpešte. To delo je bilo v zadnjem času izdano v Veliki Britaniji (2000) in v ZDA (2001), izšla pa je že tudi v ruščini, turščini in nemščini. Delo novinarja Romana Dobrzyńskega Zamenhofova ulica je izšlo v več kot desetih jezikih, tudi v slovenščini (2005), francoščini (2008) in italijanščini (2009).

Gledališče in film

V zadnjih letih so bila v uprizorjena gledališka dela tako različnih dramatikov, kot so Goldoni, Ionesco, Shakespeare in Ayckbourn. V esperantskem prevodu imamo že mnoge Shakespearove drame: ena zadnjih predstav v esperantu je bil Kralj Lear v Hanoju, Vietnam decembra 2001 z lokalno igralsko zasedbo.

Uporaba esperanta v filmih je manj pogosta. V Chaplinovem Velikem diktatorju so bili napisi v esperantu, vendar je v celovečernih filmih kaj takega manj običajno. V japonskem filmu Jan Arima je nekaj dvogovorov v esperantu. Kultni film Incubus (Inkubo) je samo v esperantu.

Glasba

Glasbene zvrsti v esperantu so popularne in ljudske pesmi, rokovska glasba, kabaret, skladbe za soliste in zbore ter opera. Popularni skladatelji in umetniki, med njimi Britanec Elvis Costello in Američan Michael Jackson, so snemali v esperantu, pisali orkestralna dela, ki jih je navdihnil esperanto, ali ga uporabili v svojih promocijskih videih. Nekatere skladbe iz esperantskega albuma Esperanto družbe Warner Brothers, ki je izšel novembra 1996 v Španiji, so dosegle visoka mesta na španskih lestvicah. Med klasičnimi orkestralnimi in zborovskimi deli z besedili v esperantu sta La Koro Sutro Američana Louja Harrisona in prva simfonija Davida Gainesa, tudi Američana. Glasbo v esperantu lahko najdete na svetovnem spletu.

Periodika

V esperantu redno izhaja več kot 100 strokovnih in splošnih revij. Med njimi so novičarski mesečnik Monato, literarna revija Literatura foiro, revija Esperanto.  Številne imajo elektronske izdaje in svoje arhivske številke na Svetovnem spletu. Med periodiko so tudi medicinske in znanstvene revije, verske revije, mladinska periodika, izobraževalna periodika, druge literarne revije in posebne tematske revije.

Radio in televizija

Radijske postaje v Braziliji, na Kitajskem, na Kubi, na Poljskem in v Vatikanu redno oddajajo v esperantu. Vedno več oddaj je mogoče poslušati po medmrežju.  Na spletne so televizijski programi Esperanto-TV,  Kitajsko mednarodno RTV omrežje in EsperantoTV.

Internet

Elektronska omrežja so najhitreje rastoče komunikacijsko sredstvo med uporabniki esperanta. Obstaja nekaj sto spletnih forumov v esperantu, ki obravnavajo teme od družinske uporabe esperanta do splošne relativnostne teorije. Esperanto se na široko uporablja v klepetalnicah ICQ, IRC, MSN in Skype. Spletnih strani v esperantu je na sto tisoče. Razviti so računalniški programi: črkovalniki, slovnični pregledovaniki, tipkovnice za esperanto. OpenOffoce.org, Firefox, IrfanView in operacijska sistema Ububtu in Mandriva s v esperantu. Med jeziki v spletnih portalih Google, Wikipedija, Facebook in Ipernity je tudi esperanto.

Storitve UEA

UEA izdaja knjige, revije in letopis s seznami esperantskih organizacij in lokalnih predstavnikov iz vsega sveta. Te publikacije so skupaj z informacijami o zgoščenkah, kasetah itd. navedene v knjižnem katalogu UEA, ki ga je mogoče dobiti v papirni obliki, je pa tudi na razpolago na svetovnem spletu (http://www.uea.org/katalogo). Knjižni servis UEA ima na zalogi več kot 5000 naslovov. 

Zadnja dopolnitev 20. 7. 2017