V sredo 26. julija 2017 je Združenje za esperanto Slovenije (ZES) pripravilo srečanje v počastitev 130-letnice mednarodnega jezika esperanta. Udeležilo se ga je 17 udeležencev, predvsem esperantistov, iz različnih krajev Slovenij. V prvem delu srečanja so bila tri predavanja, v drugem delu pa so razpravljali o predlogih za logotip ZES. 

Prvi del prireditve je vodil podpredsednik ZES mag. Ostoj Kristan. Na kratko je predstavil izvajalce in teme njihovih predstavitev. Prvi učbenik esperanta, ki ga je napisal utemeljitelj tega jezika Ludvik Lazar Zamenhof, je predstavil mag. Janez Jug. O poučevanju esperanta z uporabo portala Duolingo na Osnovni šoli Antona Ukmarja Koper je govoril Peter Grbec. Predsednik ZES Janez Zadravec pa je govoril o jezikovni politiki in pouku tujih jezikov v šolah. 

Mag. Janez Jug, nekdanji predsednik ZES, je natančno in poglobljeno predstavil značilnosti prvega učbenika esperanta poljskega okulista Ludvika Lazarja Zamenhofa in postopke do njegove javne objave.

»Pred 130 leti, 26. julija 1887, je izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik ednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto. Izvirni naslov Prve knjige v ruščini je "Международный языкъ. Предисловіе и полный учебникъ." (Meždunarodnyj jazyk''. Predislovije i polnyj učebnik"; Mednarodni jezik. Predgovor in celoten učbenik). Napisal jo je L. L. Zamenhof in izdal pod psevdonimom Dr. Esperanto. V knjižici je navedeno, da jo je ruska carska cenzura odobrila 21. maja 1887 (po ruskem julijanskem koledarju, tj. 2. junija po gregorijanskem koledarju). Druga odobritev ruske cenzure z dovoljenjem razširjanja ima datum 14. julij (po ruskem julijanskem koledarju, tj. 26. julij po gregorijanskem koledarju). Ta datum na splošno velja kot datum izida in kot rojstni dan esperanta«, je med drugim izpostavil Janez Jug.

Učitelj geografije na OŠ Antona Ukmarja Koper Peter Grbec je iskrivo in navdihujoče govoril o uspešnem učenju v esperantskem krožku s pomočjo spletnega portala Duolingo in tabličnih računalnikov. Krožek obiskujejo učenci 6. in 7. razreda. Posebna zanimivost tega krožka je vzporedno učenje angleščine in esperanta, kar upoštevajoč razmišljanje v slovenščini pomeni obvladovanje značilnosti kar treh jezikov hkrati. Zanimiv je način dela v krožku, zaradi katerega ga učenci še posebej radi obiskujejo. Učenci se do spoznanj in prevodov dokopljejo sami. Učitelj samo spremlja njihovo delo tako v krožku kot tudi pri učenju doma, saj Duolingo to omogoča. Učenci pri tem tekmujejo in prav žalostni so, kadar krožek iz različnih razlogov včasih odpade. Grbec je povabil prisotne, da se mu pri tem delu pridružijo.

Predsednik ZES Janez Zadravec je kritično predstavil jezikovno politiko v Sloveniji in pouk tujih jezikov v šolah. Pri tem je posebej izpostavil mačehovski odnos do slovenščine in »kolonialistični« prodor angleščine. »Pouk kateregakoli tujega nacionalnega jezika v OŠ je navadno kulturno-jezikovno posilstvo z vsemi posledicami«, je med drugim poudaril Zadravec in zaključil:  »V ZES dajemo poudarek na treh korakih in sicer: materinščina, mednarodni jezik esperanto (oba v OŠ), nato pa tuj jezik v skladu z interesi in poklicno ali študijsko usmeritvijo. To bi lahko bila slovenska usmeritev na področju pouka tujih jezikov!«

V drugem delu srečanja je tajnik ZES mag. Anton Mihelič dal udeležencem na vpogled prispele predloge za logotip ZES. Dogovor o podajanju predlogov je bil sprejet na srečanju slovenskih esperantistov 20. maja letos na Polževem. Bil je kritičen do neodzivanja članstva na njegovo prošnjo, da z vnaprejšnjo ocenitvijo doma določijo ožji izbor predlogov na samem srečanju. Udeleženci niso podprli predloženega nabora predlogov, predvsem zaradi pomanjkanja izvirnosti, zato je bilo dogovorjeno, da IO ZES pripravi kriterije, ki naj bi jih predlagatelji upoštevali pri snovanju novih predlogov. Nato se bo pripravil nov razpis za izdelavo predlogov logotipa ZES, ki bi jih obravnavali na prireditvi ob Zamenhofovem dnevu 15. decembra 2017.

Po krajšem prijateljskem druženju ob sladkem prigrizku Ane Ferrer-Zadravec in Reneje Mihelič ter napitkih so se udeleženci razšli.

Posebej je treba poudariti, da je bila srečanju in obeleževanju letošnjih pomembnih obletnic v esperantskem gibanju dana izjemna medijska pozornost, tako v tiskanih medijih kot tudi na radiu in televiziji. Tako je bila dana odlična priložnost za seznanjanje slovenske javnosti o pojmu in pomenu esperanta ter širjenju njegove ideje in uporabe po svetu. (Anton Mihelič, foto Andrej Žumer)