Na Reki (Hrvaška) je od 6. do 12. julija 2014 potekal 10. kongres Evropske esperantske zveze (Eŭropa Esperanto-Unio). Kongresa pod naslovom “Pravična Evropa – pravična jezikovna rešitev v EU – poceni demokratično komuniciranje” se je udeležilo okrog 120 udeležencev iz 20 držav.

V petek 11. julija so se ga udeležili tudi Anton in Reneja Mihelič iz Kluba esperantistov Posavja (KEP) ter klubski prijatelj Davorin Jurač iz Prevalj na Koroškem.

Anton Mihelič je na kongresu predstavil svoj referat »Esperantsko gibanje na lokalnem nivoju kot primer dobre prakse«. V veliki dvorani Hrvaškega kulturnega doma na Reki je Miheličev referat, ki je bil hkrati tudi uvod v javno razpravo o možnih lokalnih esperantskih aktivnostih v sodobnem času, spremljalo približno 50 udeležencev iz okrog osmih držav.

Referenta in namen njegovega prispevka je najprej predstavil Zlatko Tišljar, sekretar EEU. Predstavitev referata, ki je sledila, je v celoti potekala v esperantu, in sicer v obliki kratkih in jedrnatih avtorjevih komentarjev posebej za to pripravljenih elektronskih prosojnic.

V svoji razlagi je Mihelič izpostavil tri osnovne opredelitve začetkov esperantskega gibanja v Posavju. Pri prvi se je osredinil na organizacijo in značilnosti prvega študijskega krožka esperanta v Posavju »Esperantska klepetalnica«, ki je potekal na avtorjevo pobudo na Ljudski univerzi Krško, v jesensko-zimskem času 2012-2013, v skupnem trajanju 30 pedagoških ur. Pri tem je poudaril izjemen elan, sodelovalnost, enakopravnost, medsebojno pomoč in visok motivacijski naboj vseh udeležencev krožka. Za navedeni krožek je bila značilna tkem. multimedijska oblika dela, ko so udeleženci uporabljali tako klasične kot tudi sodobne učne pripomočke, pisali, brali, prevajali, izdelovali domače naloge in celo peli nekatere krajše, v esperanto prevedene slovenske ljudske pesmi. Sešili so tudi esperantsko zastavo in izdelali grafično podobo za emblem poznejšega esperantskega kluba in za posebno priponko »Mi parolas Esperanton« (Govorim esperanto). Tako emblem, kot tudi priponko, nosijo člani sedanjega KEP na svojih oblačilih, pri vseh svojih javnih nastopih. V času krožka so udeleženci gostili nekatere pomembne slovenske esperantiste, pripravili manjšo priložnostno razstavo in svoje delo predstavili na »Festivalu študijskih krožkov v Krškem« in na vseslovenski »Karavani študijskih krožkov« v Črnomlju. O svojem delu so pripravili številne članke v klasičnih in elektronskih, predvsem lokalnih medijih obveščanja, pa tudi v biltenu Združenja za esperanto Slovenije (ZES) - »Informacije« ter v glasilu Andragoškega centra Slovenije (ACS) - »E-novičke«. Krožek je uspešno zaključilo 7 udeležencev.

V drugem delu svojega prispevka je Mihelič na kratko predstavil preoblikovanje krožka in ustanovitev KEP. Zamisel o tem je dozorela že v času krožka, klub pa je bil ustanovljen na uvodnem sestanku večine krožkarjev, 14. februarja 2013.

Da bi poenostavili uradni postopek ustanovitve, se je klub, zahvaljujoč krožkaricama Ivani Vatovec in Špeli Ravnikar ter krožkarju Rudiju Mlinarju, ki so prihajali iz Literarne sekcije »Beseda« (LS), pri Kulturnem društvu »Franc Bogovič« Dobova (KD), pripojil navedeni sekciji in tako postal njen sestavni del. Uradna potrditev pripojitve je bila »požegnana« s sklepom letnega zbora KU, 1. marca 2013. Pozneje, 15. marca istega leta, pa je KD s KEP postalo kolektivni član ZES. Specifičnost ustanovitvenega postopka predstavlja dragoceno organizacijsko posebnost v slovenskem esperantskem gibanju.

Osrednji del Miheličevega referata pa pomeni dejavnost KEP in njegova pomembna vloga pri širjenju idej esperanta v posavski regiji.

Avtor je nanizal pisano paleto dosedanjih klubskih aktivnosti. Naj jih kar naštejemo:

• aktivno sodelovanje članov kluba z recitiranjem in prebiranjem v esperanto prevedenih del slovenskih književnikov na »Literarnih večerih« in na »Večerih ob petrolejki«, ki jih prireja LS v brežiški Kavarni (Prešeren, Kosovel, partizanski večer, ….., »Noč knjige«,…Dan zemlje, Dan Evrope, …),
•  »esperantsko« obarvan komični skeč »Esperanto v Dobovi«,
• udeležba na mednarodni esperantski konferenci »Alpe-Jadran«, v Izoli in na »Zamenhofovem dnevu v Mariboru,
• soorganizacija »Posveta slovenski esperantistov«, skupaj z ZES, na Čatežu ob Savi,
• izvedba 30-urnega brezplačnega tečaja osnov esperanta »Srečanja z esperantom«, skupaj s Knjižnico Brežice; končalo 6 tečajnikov,
• organizacija potopisnega predavanja o Braziliji, v izvedbi esperantista Jovana Mirkoviča iz Lendave in v sodelovanju s Knjižnico Brežice,
• redna mesečna srečanja članov kluba »Kavarniški večeri z esperantom« v Kavarni Brežice,
• nastop na prvomajski proslavi na Šentvidu, nad Čatežem ob Savi, s sporočanjem želja po uspešnejšem uveljavljanju esperanta in po spoštovanju in poštenem nagrajevanju dela delavcev vsega sveta,
• urejanje interne klubske knjižnice,
• spodbujanje šol in mladinskih centrov v regiji, da bi organizirali krajša predavanja in učne delavnice o esperantu, za enkrat neuspešno,
• predlog Društvu kadrovskih delavcev Posavja glede organizacije predavanja ali učne delavnice o esperantu,
• priprava predloga za postavitev oglasnih omaric za potrebe LS in KEP,
• iniciativa za organizacijo »Slovesno-hrvaškega poletnega esperantskega tabora 2015«,
• priprava prevoda in poznejše organizacije natisa in izdaje ene od otroških pravljic ene od slovenskih avtoric,
• načrtovanje novega brezplačnega študijskega krožka esperanta »Esperanto-velika vrata v svet« in individualnega poletnega poučevanja esperanta, pod naslovom »Esperanto pod senčnikom«,
• ipd.

Kot posebnost dobre prakse je referent izpostavil primer Esperantskega društva Maribor, (EDM) ki so na eni od svojih prireditev za neesperantsko javnost izvedli kratko preverjanje mimoidočih v poznavanju esperanta pod naslovom »Esperanto za 10 minut.« Posebej je pohvalil tudi njihovo spletno stran, kjer na pregleden način objavljajo zanimive dogodke na področju esperantskega gibanja.

Mihelič je svoj prispevek na kongresu zaključil s poudarkom na nujnosti posodobitve esperantske učne infrastrukture za ponovno oživljanje esperantstva na Slovenskem in z željo, da se esperanto vrne v šole, torej med mlade, in da postane eden od enakopravnih delovnih jezikov sleherne mednarodne prireditve pri nas in v svetu.

Posebej je izpostavil pomen nevsiljivega in prijaznega vključevanja esperanta na prireditvah za neesperantsko javnost, intenzivno individualno učenje esperanta in množično objavljanje člankov o esperantskih aktivnostih v medijih obveščanja.

Na koncu se je Mihelič zahvalil udeležencem v dvorani in jih povabil k diskusiji na uvodoma opredeljeno temo predzadnjega dne kongresa.

Diskusija je bila namenjena predvsem problematiki pritegnitve mladih v esperantsko gibanje. Referent se je še posebej zahvalil vodstvu, organizatorjem in gostiteljem kongresa in čestital predstavnikom EEU za jubilej v organizaciji tako pomembnih srečanj evropskih esperantistov.

Na posebno prošnjo nekaterih udeležencev kongresa je Mihelič postregel tudi z naslovoma lastne spletne strani, kjer med drugim »V kotičku za esperanto« objavlja zanimivosti iz esperantskega gibanja, in svoje spletne pošte. Mihelič objavlja tudi na svojem FB-profilu. (Anton Mihelič)