Pred 137 leti, 26. julija 1887, je Ludvik Zamenhof v Varšavi izdal knjižico »Mednarodni jezik«. Avtor se je podpisal kot "dr. Esperanto" – in psevdonim "esperanto" je postal ime jezika. V esperantu  ta beseda pomeni "človek, ki upa". Zamenhof je upal, da se bo njegov jezik razširil po vsem svetu in da bo prispeval k razumevanju med ljudi in s tem k miru. Navsezadnje vsi vemo, da se je s kom lažje sporazumeti, ko se lahko pogovarjata in se bolje spoznata.

ChatGPT v esperantu

Več milijonov ljudi v več kot 120 državah po svetu se je medtem naučilo esperanta. Kitajska objavlja dnevne novice v esperantu (http://esperanto.china.org.cn/). Esperantska Wikipedija vsebuje več kot 356.000 člankov, slovenska pa dobrih 186.000. S ChatGPT-jem se lahko pogovarjate v esperantu; več kot deset prevajalskih sistemov ponuja tudi esperanto; v Google Prevajalnik je bil vključen kot 64. jezik. Esperanto se lahko učite v Duolingu in v več deset drugih jezikovnih portalih.

Esperantska tradicija kot kulturna dobrina

Nekatere države so esperanto že priznale ali ga podpirajo, na primer Vatikan, Madžarska in Avstrija, kjer ima nacionalna knjižnica v svojih zbirkah okoli 10.000 knjig v esperantu. Leta 2014 je Poljska dodala esperanto kot nosilca esperantske kulture na seznam nesnovne kulturne dediščine, Hrvaška pa je esperantsko tradicijo priznala kot nesnovno kulturno vrednoto leta 2019. Esperantski center PEN je leta 1993 sprejelo svetovno združenje pisateljev Mednarodni PEN.

Subvencije Evropske komisije

EU je že financirala na desetine programov mednarodne izmenjave z uporabo esperanta, pa tudi raziskovalne projekte o esperantu. Pred nekaj leti je bil subvencioniran šolski poskus o esperantu kot prvem tujem jeziku v osnovni šoli. Po učenju zelo preprosto strukturiranega esperanta je učenje drugih tujih jezikov bistveno lažje (Multilingual Accelerator, MLA, Pospeševalnik večjezičnosti, https://lernu.net/instruado?hl=sl). Esperanto, ta novi jezik, ki zelo olajša učenje jezikov, v svetu vse bolj priznavajo in podpirajo.

Svetovni esperantski kongres v Tanzaniji

V Afriki je danes že toliko govorcev esperanta, da ima Svetovno esperantsko združenje letos prvič tam svoj letni svetovni kongres – v Arushi v Tanzaniji od 3. do 10. avgusta 2024. Esperanto je posebej privlačen za Afričane tudi zato, ker ni kolonialni jezik, ampak skupni jezik za ves svet, z enakimi pravicami za vse njegove govorce.

Naučiti se ga je mogoče v četrtini časa, potrebnega za angleščino

Esperanto je strukturiran po preprostih pravilih in se ga je zato mogoče naučiti v približno četrtini časa, potrebnega za učenje jezikov, kot sta angleščina ali španščina. Po eni strani to pomeni, da se lahko osnov jezika naučite v dveh ali treh koncih tedna. Po drugi strani pa lahko v esperantu v istem času dosežete bistveno višjo jezikovno raven kot v drugih jezikih.

Esperanto kot priložnost za manj izobražene

Ker se lahko esperanto hitreje in lažje učimo, se ga lahko naučijo tudi ljudje z nižjo stopnjo izobrazbe, ki se jim velikokrat ne uspe naučiti na primer angleščine. To pomeni, da lahko tudi ti ljudje izkusijo neposredne mednarodne stike znotraj EU in drugih držav.

Če vam angleščina ne gre: naučite se esperanto!

Projekt EU, da bi vsak državljan EU lahko govoriti dva tuja jezika, bo verjetno šele takrat napredoval, če bo v tem okviru podprt tudi esperanto. Glede na najnovejšo raziskavo Special Eurobarometer SP540 le 50 % državljanov EU zna govoriti angleško dovolj dobro, da se lahko pogovarjajo – preostalih 50 % pa je izključenih. Od raziskave pred 11 leti se je ta odstotek povečal le za 6 % – zlahka si lahko predstavljamo, da bo ob nadaljevanju sedanje strategije približno polovica državljanov EU po desetih letih še vedno izključena iz obvladovanja angleščine in s tem iz mednarodnega komuniciranja. Zaradi lažjega in hitrejšega učenja esperanto ponuja priložnost za združevanje državljanov EU v skupnem jeziku.