V organizaciji literarne sekcije "Beseda" in Kluba esperantistov Posavje, ki delujeta v okviru KD "Franc Bogovič" Dobova, je potekal v Kavarni Brežice, 7. februarja 2013, poseben literarni večer. Posebnost večera, ki je bil posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku, je bila predvsem v tem, da je bil del programa izveden tudi v esperantskem jeziku.

Po skupaj zapeti slovenski himni je predsednik sekcije Rudi Mlinar v svojem nagovoru med drugim poudaril: "Ljudje, naj je šlo za preproste ljudi ali za izobražence, so v težkih trenutkih našli skupni imenovalec prav v kulturi. Pri tem sploh ni bila pomembna različnost, ne kvaliteta, ampak zavest, da moramo stopiti skupaj, da se moramo upreti težavam, ne samo s silo proti sili, ampak tudi s silo duha"…."Ko bomo notranje bogati, se bomo sposobni poenotiti, kot smo se bili sposobni poenotiti za odločitev o samostojni Sloveniji. Samo duhovno reven človek se namreč oklepa ideoloških razlik, samo tak človek naseda motu političnih veljakov z leve ali desne, ki se glasi: razdeli in vladaj! Naš odgovor mora biti: kultura, enotnost, in ko bo enotnost, bodo tudi spremembe – na bolje."

Sledil je recital Prešernovega Sonetnega venca, nato pa se je program večera nadaljeval s kombinirano – slovensko-esperantsko izvedbo. člani Kluba esperantistov Posavje, v okviru sekcije "Beseda": Rudi Mlinar, Ivana Vatovec, Anton Mihelič, Reneja Mihelič, Špela Ravnikar in Peter Simonišek so v slovenskem in esperantskem jeziku recitirali: kitico Zdravljice in pesem Ivane Vatovec z naslovom Jaz vem. Pesmici "Barčica" in "Prav lepo je res na deželi" pa so na koncu zapeli samo v esperantu.

Anton Mihelič je tudi strnil nekaj misli o pomenu esperanta, jezika, ki si že kar nekaj čas prizadeva postati mednarodno priznan, in ob tem izpostavil: "In zakaj esperanto ob naši počastitvi slovenskega kulturnega praznika? "Edinost, sreča sprava" so besede, ki so del Prešernovega sporočila. In ker je esperanto jezik, ki lahko nekoliko prispeva k enakopravnosti med narodi in miru na svetu, smo se odločili, da del nocojšnje slovesnosti izvedemo v tem jeziku.

Nastopajoči člani sekcije "Beseda" in Kluba esperantistov Posavje skupaj s "Prešernom" (foto: R.M.)  

Esperanto je jezik, posebej uporaben za mednarodno sporazumevanje, še posebej med ljudmi različnih narodnosti, ki nimajo skupnega maternega jezika. Ne pripada nobenemu narodu ali državi posebej, zato je nevtralen in tako last vseh narodov na svetu. Ko uporabljamo esperanto, se počutimo bolj enakopravnega s svojim sogovorcem, kakor če bi, denimo, govorili angleško z Angležem. Zaradi svoje logične zgradbe je veliko lažji za razumevanje in obvladovanje kot kateri koli drug jezik. Esperanto se bogati z novimi izrazi in slogovnimi prijemi. Zmožen je izraziti vse odtenke človeške misli in čustev."

Nastop v tem večeru je bil rezultat dela članov sekcije, ki se je v nekaj mesecih pod okriljem Ljudske univerze Krško in mentorja Antona Miheliča naučila osnov esperantskega jezika in pod svojo streho sprejela Klub esperantistov Posavja. Nastopajoče in obiskovalce večera sta ljubeznivo gostila lastnika Kavarne poleg brežiške Občine, kjer sekcija "Beseda" vsako tretjo sredo v mesecu tudi sicer prireja literarne večere. Za zelo prijetno presenečenje večera sta poskrbela tudi gostitelja, ki sta sredi recitiranja pripeljala »Prešerna«, kar je izjemno dvignilo vzdušje nastopajočih in obiskovalcev. Seveda »Prešeren« ni pozabil fig, ki so jih potem vsi okusili v likerju. Skratka, bil je prijeten in bogat večer, saj so še po končanem uradnem delu recitirali Prešernove pesmi in verjamemo, da bi se naš pesniški velikan zadovoljno muzal ob svoji četrtinki vina, če bi bil lahko z nami.

Pred nastopom v Kavarni je sekcija "Beseda" ob 17. uri nastopila še v Krški vasi, na proslavi KD "Ivan Kobal", kjer so Reneja Mihelič, Anton Mihelič, Ivana Vatovec, Jožef Pirš, Špela Ravnikar in Nada Srpčič prebirali Sonetni venec in svoja dela, posvečena Prešernu. (A. M. in I. V.)