Alenka Divjak. Esperanto med materinščino in tujimi jeziki. Nekaj vidikov jezikovne identitete.  V: Anthropos. - ISSN 0587-5161. - Letn. 39, št. 3/4 (2007), str. 223-235.

"če bi esperantu namenili stotinko skrbi, sredstev, časa, pozornosti javnosti, šolskih oblasti, šol, univerz , jezikovnih šol, založb, podjetij in ustanov, pedagogov, znanstvenikov, kulturnikov, politikov, gospodarstvenikov turističnih in drugih organizacij, kot je posvečamo tujim jezikom, bi imeli dobre učbenike tega jezika, slovarje, revije, časopise, radijske in TV oddaje, obsežne in bogate knjižnice esperantske in v esperanto prevedene literature. Naši ljudje, zlasti pa učenci in dijaki bi znali jezik, ki resnično deluje in zbližuje, imeli bi stike s številnimi deželami in vrstniki, imeli bi več možnosti potovanj in bi na nevsiljiv način predstavljali našo malo deželo v svetu, naredili bi jo vidno na zemljevidu sveta. Zaradi takega pionirskega koraka bi nedvomno bili deležni simpatij in tudi pomoči pri tem revolucionarnem dejanju. Sčasoma pa bi dobili tudi posnemovalce, najprej pri sosedih, majhnih državah in narodih, pozneje pa tudi velikih." (str. 234)