V soboto, 15. decembra, smo člani Združenja za esperanto Slovenije v Ljubljani proslavili Dan človekovih pravic, 153. obletnico rojstva Ludvika L. Zamenhofa, začetnika mednarodnega jezika esperanta, in 125-letnico tega jezika. Na srečanju smo sprejeli izjavo, v kateri “pozivamo državljane Republike Slovenije, da razmislijo o pravici do enakopravnega medčloveškega in mednarodnega sporazumevanja ter vlogi in pomenu mednarodnega jezika esperanta za uresničevanje te pravice”. Esperantskima zakoncema, Španki Anni Ferrer Zadravec in Slovencu Janezu Zadravcu, smo podelili priznanje za njuno 40-letno nesebično in uspešno skupno delovanje v esperantskem gibanju.

Izjava Združenja za esperanto Slovenije

Ob 10. decembru, Dnevu človekovih pravic, 15. decembru, 153. obletnici rojstva Ludvika Zamenhofa, in 125-letnici mednarodnega jezika esperanta smo člani Združenja za esperanto Slovenije sprejeli naslednjo

IZJAVO

Ugotavljamo, da v Sloveniji na področju kulturne in jezikovne politike že več desetletij in tudi danes nezadržno poteka proces globalizacije. To v resnici pomeni hlapčevsko podrejanje jezikovnemu imperializmu angleščine in vsestransko nadvlado anglosaških narodov nad preostalim, večinskim delom sveta. V Sloveniji kljub vrsti ustanov in organizacij ni nobene, ki bi poglobljeno preučevala posledice nadvlade na vojaškem, političnem, gospodarskem, kulturnem in izobraževalnem področju.  

V Sloveniji med tujimi jeziki angleščina absolutno prevladuje v izobraževalnem sistemu od vrtcev do univerze, večina državnih in drugih javnih ustanov posluje dvojezično, vse več je primerov drugorazrednosti slovenščine v slovenskem javnem in zasebnem sektorju in v mednarodnih odnosih. »Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2007—2011« je prenehala veljati, preden so bile uresničene njene določbe. Nalogi »zmanjšanje samoumevnosti angleščine kot prvega/edinega tujega jezika v javnem šolstvu« in »premislek o esperantu« nista bili opravljeni.  

Slovenska dosedanja in sedanja kulturna in jezikovna politika pomeni ogrožanje slovenščine, izgubo samobitnosti, samozavesti in identitete, diskriminacijo v mednarodnem sporazumevanju ter duhovno, duševno in materialno siromašenje Slovencev.  

Splošna deklaracija človekovih pravic zajema tudi človekovo pravico do enakopravnega mednarodnega sporazumevanja. V uresničevanju te pravice in ob upoštevanju neprecenljivega bogastva več kot 6000 jezikov ima mednarodni jezik esperanto nenadomestljivo vlogo. To je potrdila tudi Generalna skupščina OZN s sprejemom pobudnika esperanta Ludvika L. Zamenhofa med velikane človeštva ter že dvakrat Generalna konferenca UNESCO za šolstvo in demokratizacijo mednarodnega sporazumevanja.  

Zato pozivamo državljane Republike Slovenije, da razmislijo o pravici do enakopravnega medčloveškega in mednarodnega sporazumevanja ter vlogi in pomenu mednarodnega jezika esperanta za uresničevanje te pravice.  

V Ljubljani, 15. decembra 2012  

člani Združenja za esperanto Slovenije