Slovenia Esperanto-Ligo
Osnovni namen Združenja za esperanto Slovenije je širjenje in uporaba mednarodnega jezika esperanta kot sredstva za enakopravno sporazumevanje.Združenje si prizadeva za razvijanje vsestranskega prijateljskega sodelovanja, uresničevanje duha humanizma in mednarodnega razumevanja ter vzajemnega spoštovanja narodov in kultur.
Statut velja od 17. marca 2012. Natisni
STATUT ZDRUŽENJA ZA ESPERANTO SLOVENIJE
I. poglavje
Splošne določbe
Ime, status in zastopanje
1. člen
Ime je: Združenje za esperanto Slovenije – Slovenia Esperanto-Ligo (v nadaljnjem besedilu: Združenje).
Združenje ima status društva in je pravna oseba.
Združenje je pravni naslednik Zveze društev za mednarodni jezik esperanto Slovenije.
Združenje v premoženjskih in drugih pravnih poslih zastopa njegov predsednik. Po njegovem pooblastilu ga lahko predstavlja in zastopa drug član izvršnega odbora.
Sedež, delovno območje, jezik
2. člen
Sedež Združenja je v Ljubljani.
Združenje deluje na ozemlju Republike Slovenije.
Uradna jezika Združenja sta slovenščina in esperanto.
Delo Združenja je javno.
Pečat in zastava
3. člen
Pečat Združenja je okrogle oblike z napisom: "Združenje za esperanto Slovenije – Slovenia Esperanto-Ligo". Na sredini je pravilna peterokraka zvezda. Pečat je zelene barve.
Zastava Združenja je zelene barve z belim kvadratom v levem zgornjem kotu. Velikost belega kvadrata je 1/3 dolžine in 1/2 širine zastave. V belem kvadratu je zelena peterokraka zvezda. Razmerje med dolžino in širino zastave je 3:2.
Cilji, naloge in oblike dela
4. člen
Osnovni namen Združenja je širjenje in uporaba mednarodnega jezika esperanta kot sredstva za enakopravno sporazumevanje ter uresničevanje jezikovne demokracije in jezikovnih človekovih pravic. Ta namen uresničuje samostojno in v sodelovanju z drugimi.
Združenje si prizadeva za razvijanje vsestranskega prijateljskega sodelovanja, uresničevanje duha humanizma in mednarodnega razumevanja ter vzajemnega spoštovanja narodov in kultur.
5. člen
Združenje uresničuje te cilje tako, da:
- oblikuje takšno programsko in akcijsko usmeritev, ki bo v dejavnost vključila čim več članov (Izraz »člani« se nanaša tako na člane kot na članice. V nadaljnjem besedilu bo zaradi večje jasnosti uporabljena samo moška oblika.);
- organizira strokovno usposabljanje članov;
- namenja posebno pozornost vključevanju mladine v svoje dejavnosti;
- si v sodelovanju z ustreznimi vzgojno-izobraževalnimi ustanovami prizadeva za večje število in boljšo strokovno usposobljenost učiteljev esperanta na vseh ravneh izobraževanja;
- opravlja založniško dejavnost s področja dejavnosti Združenja in v skladu z veljavnimi predpisi;
- namenja posebno pozornost vprašanjem uporabe jezikov v mednarodnem komuniciranju;
- seznanja javnost s pomenom in vlogo mednarodnega jezika esperanta v mednarodnem komuniciranju;
- obvešča javnost o svojem delu preko sredstev javnega obveščanja, z organiziranjem okroglih miz in tiskovnih konferenc ter izdajanjem glasila ali biltena;
- zagotavlja članom pravico vpogleda v zapisnike organov Združenja;
- zagotavlja javnost sej organov Združenja tako, da na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij, ter predstavnike sredstev javnega obveščanja;
- sodeluje z ustreznimi organi in organizacijami, katerih namen je preprečevanje raznih oblik kršitev človekovih pravic, še posebej, če so te povezane z jezikovno diskriminacijo;
- oblikuje posebne komisije in sekcije, ki organizirajo in usklajujejo akcije na področju gospodarstva, mladine, sindikalnih dejavnosti, javnih služb, obveščanja, kulture, znanosti, šolstva ipd.
- spodbuja ustanavljanje sekcij in drugih oblik združevanja in delovanja članov.
II. poglavje
Članstvo
6. člen
Članstvo v Združenju je prostovoljno.
Člani Združenja so lahko fizične (individualni člani) in pravne osebe (kolektivni člani).
Individualni člani lahko postanejo državljani in državljanke Republike Slovenije ter tujci in tujke, ki s pisno izjavo sprejmejo ta statut.
Kolektivni člani lahko postanejo društva, družbe, ustanove in druge organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji, ki s pisno izjavo sprejmejo ta statut.
Pristopno izjavo individualnega člana sprejme izvršni odbor Združenja, pristopno izjavo kolektivnega člana pa sprejme skupščina Združenja.
7. člen
Častni člani Združenja so posamezniki, ki jih zaradi posebnih zaslug za mednarodni jezik esperanto ter uresničevanje jezikovne demokracije in jezikovnih človekovih pravic imenuje skupščina Združenja.
8. člen
Simpatizerji Združenja so fizične ali pravne osebe, ki materialno, moralno ali kako drugače pomagajo pri izvajanju dejavnosti Združenja.
9. člen
Individualni člani Združenja imajo pravico do udeležbe na sejah skupščine, voliti in biti izvoljeni v organe Združenja ter se udeleževati vseh dejavnosti Združenja.
Kolektivni člani uresničujejo aktivno in pasivno volilno pravico ter druge dejavnosti preko svojih zastopnikov, ki imajo enak status kot individualni člani. Kolektivni člani iste ali sorodne dejavnosti imajo pravico do enega zastopnika na vsakih 5 članov – esperantistov, kolektivni člani drugih dejavnosti pa imajo pravico do enega zastopnika.
Člani Združenja so dolžni zastopati in zagovarjati načela ter cilje Združenja in po svojih močeh prispevati k izpolnjevanju nalog Združenja, plačevati članarino in izvrševati druge naloge, ki so določene s tem statutom.
10. člen
Pravice in dolžnosti članov so častne. Za svoje delo v organih Združenja ne prejemajo plačila. Za izredne dosežke in požrtvovalnost, ki jo član Združenja pokaže pri svojem delu v Združenju, lahko skupščina ali izvršni odbor takemu članu dodelita ustrezno nagrado.
Strokovna opravila (kot na primer finančna in administrativna opravila, vodenje tečajev in predavanja) so lahko plačana, če tako odloči izvršni odbor.
11. člen
Članstvo v Združenju preneha:
- z izstopom s pisno izjavo o izstopu, podano izvršnemu odboru Združenja;
- s črtanjem zaradi večletne nedejavnosti in neplačevanja članarine;
- z izključitvijo na podlagi sklepa častnega razsodišča Združenja;
- s smrtjo.
12. člen
Član se izključi iz Združenja, če grobo krši dolžnosti, naštete v 9. členu tega statuta, če zavestno ravna proti interesom in ciljem Združenja ali če je pred sodiščem obsojen za nečastno kaznivo dejanje.
III. poglavje
Organi
13. člen
Organi Združenja so:
- skupščina;
- izvršni odbor;
- nadzorni odbor;
- častno razsodišče.
Skupščina
14. člen
Skupščina je najvišji organ Združenja.
Sestavljajo jo vsi redni in častni člani Združenja.
Skupščina je lahko redna ali izredna.
15. člen
Redno skupščino sklicuje predsednik Združenja na osnovi sklepa izvršnega odbora. Redna skupščina mora biti sklicana vsako leto.
Vabilo mora biti poslano vsaj en teden pred začetkom z navedbo dnevnega reda, kraja in časa.
Skupščina je sklepčna, če je prisotna najmanj polovica članov. Če ob napovedanem času skupščina ni sklepčna, se lahko opravi seja čez pol ure v istih prostorih, če je na to opozorjeno v vabilu na skupščino. Seja je nato sklepčna, če je navzočih najmanj deset članov.
16. člen
Izredno skupščino lahko po potrebi skliče izvršni odbor Združenja sam, na zahtevo nadzornega odbora ali najmanj dvajsetih članov Združenja.
Vabila na izredno skupščino morajo biti poslana vsaj en teden pred začetkom, z navedenim dnevnim redom, krajem in časom sklica. Izredna skupščina obravnava samo tisto, zaradi česar je bila sklicana.
Če na zahtevo najmanj dvajsetih članov izvršni odbor ne skliče izredne skupščine v tridesetih dneh po zahtevi, jo lahko skličejo predlagatelji sami.
17. člen
Skupščina je javna. Sklepi se sprejemajo z navadno večino glasov.
Volitve so načeloma tajne, skupščina pa na sami seji lahko določi, da so volitve javne.
Do izvolitve delovnega predsedstva vodi sejo predsednik Združenja. Skupščina izvoli tudi zapisnikarja in dva overitelja zapisnika ter - po potrebi - delovne komisije.
18. člen
Skupščina odloča zlasti o naslednjih zadevah:
- sklepa o dnevnem redu in izvoli delovne organe;
- razpravlja in odloča o poročilih izvršnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča;
- sprejema programsko usmeritev Združenja;
- voli in razrešuje člane izvršnega odbora, predsednika in podpredsednika Združenja, tajnika ter člane nadzornega odbora in častnega razsodišča;
- odloča o delovnih razmerjih v Združenju v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava;
- odloča o članstvu Združenja v drugih organizacijah v Sloveniji in v mednarodnih organizacijah;
- predlaga člane Združenja za delovne naloge ali častne funkcije v Svetovni zvezi esperantistov (Universala Esperanto-Asocio);
- odloča o sprejemu kolektivnega člana Združenja;
- odloča o vlogah in pritožbah članov Združenja;
- določa višino članarine;
- sprejema in spreminja statut;
- sklepa o prenehanju Združenja;
- odloča o sedežu Združenja.
O delu Skupščine se vodi zapisnik, ki ga pod-pišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in overitelja.
Izvršni odbor
19. člen
Izvršni odbor sestavljajo predsednik Združenja, podpredsednik, tajnik in še štirje člani, ki jih izvoli skupščina.
Vsak član izvršnega odbora mora imeti konkretno zadolžitev. En član mora biti obvezno zadolžen za finančno-materialno poslovanje Združenja.
Predsednik Združenja zastopa in predstavlja Združenje pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini. Predsednik Združenja je hkrati tudi predsednik izvršnega odbora in ga izvoli skupščina za dobo dveh let. Predsednik je odgovoren za delovanje Združenja v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije, za zagotavljanje javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu Združenja.
Za opravljanje strokovno-tehničnega in administrativnega dela ter za usklajevanje med organi Združenja skrbi tajnik Združenja, ki ga izvoli skupščina za dobo dveh let. Za svoje delo je odgovoren skupščini.
20. člen
Izvršni odbor uresničuje tekoče naloge na osnovi sklepov in usmeritev skupščine.
Izvršni odbor je pristojen, da:
- imenuje predsednike in člane komisij za posamezna delovna področja;
- imenuje urednika glasila ali biltena;
- sodeluje z organi oblasti, političnimi, strokovnimi in drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji;
- odloča o finančnem poslovanju Združenja v skladu z usmeritvami skupščine;
- skrbi za izvajanje programa dela Združenja;
- sklicuje seje Združenja;
- odloča o vseh zadevah Združenja med dvema skupščinama v okviru pooblastil;
- obvešča javnost o delu Združenja prek sredstev javnega obveščanja in z izdajanjem glasila ali biltena;
- povezuje in usklajuje delo vseh članov Združenja;
- neposredno sodeluje na osnovi vseh sklepov skupščine z organi in organizacijami v Sloveniji in tujini;
- pripravlja poročila o finančno-materialnem poslovanju Združenja;
- pripravlja gradivo za seje skupščine;
- odloča o poslovnem naslovu Združenja;
- uresničuje druge naloge v okviru sprejetega programa Združenja.
21. člen
Za svoje delo izvršni odbor odgovarja skupščini Združenja.
Mandat članov je dve leti.
Člani izvršnega odbora so osebno odgovorni za vodenje vseh tekočih zadev in nalog, za katere so pooblaščeni.
22. člen
Seje izvršnega odbora se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj vsake tri mesece.
Seje sklicuje in vodi predsednik, oz. v njegovi odsotnosti podpredsednik.
Izvršni odbor sprejema sklepe z navadno večino glasov.
Nadzorni odbor
23. člen
Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in še dva člana, ki jih izvoli skupščina Združenja za dobo dveh let.
Skupščina izvoli tudi namestnike predsednika in članov nadzornega odbora.
Člani nadzornega odbora in njihovi namestniki so za svoje delo odgovorni skupščini, ki ji morajo o svojem delu poročati najmanj enkrat letno.
24. člen
Nadzorni odbor mora najmanj enkrat letno opraviti pregled finančnega in materialnega poslovanja Združenja in o svojih ugotovitvah poročati skupščini Združenja.
Nadzorni odbor je sklepčen, če so prisotni trije člani odbora oz. njihovi namestniki, sklep pa je veljaven, če zanj glasujeta vsaj dva člana odbora.
Nadzorni odbor spremlja delo vseh organov Združenja, uresničevanje sklepov, zakonitost poslovanja, uresničevanje programa Združenja, predvsem pa nadzira finančno in materialno poslovanje Združenja.
Za svoje delo je odgovoren skupščini Združenja.
Častno razsodišče
25. člen
Častno razsodišče sestavljajo trije člani, ki jih voli skupščina za dobo dveh let.
Predsednika med sabo izvolijo člani častnega razsodišča.
26. člen
Naloga častnega razsodišča je, da na prvi stopnji razpravlja in odloča o kršitvah tega statuta s strani članov, organov in drugih teles Združenja.
Za kršitev se šteje vsaka hujša kršitev tega statuta in na njem temelječih drugih aktov ter sklepov organov Združenja.
27. člen
Častno razsodišče lahko izreče članom Združenja naslednje ukrepe:
- opomin;
- javni opomin;
- izključitev.
Če je kršitev iz prejšnjega člena storil organ ali drugo telo Združenja, lahko častno razsodišče predlaga organu, ki ga je izvolil, da ga razreši.
28. člen
Predlog za obravnavo pred častnim razsodiščem lahko v pisni obliki poda član ali kateri koli organ Združenja. Za postopek pred častnim razsodiščem se smiselno uporabljajo določbe Zakonika o kazenskem postopku, ki veljajo za skrajšani postopek.
Proti sklepu častnega razsodišča se ima prizadeti pravico pritožiti na skupščino Združenja. Odločitev skupščine je dokončna.
IV. poglavje
Finančno-materialno poslovanje
29. člen
Premoženje Združenja so nepremično in premično premoženje, inventar, denarna sredstva in zaloge knjig. S premoženjem razpolaga skupščina, upravlja pa izvršni odbor v skladu s Pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju. Nalogodajalca za finančne zadeve sta predsednik Združenja in še en član izvršnega odbora.
Finančno-materialno poslovanje Združenja je javno. Javnost se zagotavlja s pravico vsakega člana, da ima vpogled v ustrezno dokumentacijo.
Finančno-materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Finančno-materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik Združenja.
Blagajnik vodi finančno-materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju, ki določa način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno-materialnem poslovanju Združenja v skladu z računovodskimi standardi za društva.
Združenje finančno posluje preko poslovnega računa.
30. člen
Viri sredstev Združenja so:
- članarina;
- dohodki iz naslova materialnih pravic in dejavnosti Združenja;
- darila in volila;
- prispevki donatorjev;
- javna sredstva;
- druga sredstva.
V. poglavje
Priznanja
31. člen
Združenje lahko ustanovi poseben odbor ali komisijo za podeljevanje priznanj. Komisija zbira predloge in jih ocenjuje na osnovi dosežkov predlaganih posameznikov ali organizacij, ki imajo posebne zasluge za razvoj in vlogo mednarodnega jezika esperanta ter uresničevanje jezikovne demokracije in jezikovnih človekovih pravic. Število članov komisije določi skupščina, ki tudi izvoli člane.
Komisija daje preverjene predloge v dokončno potrditev skupščini Združenja.
Podrobnejše določbe o načinu dela komisije, o stopnjah in vrstah priznanj ter o pristojnosti komisije so opredeljena v Pravilniku o podeljevanju priznanj Združenja.
VI. poglavje
Prenehanje Združenja
32. člen
Združenje preneha po sklepu, ki ga sprejme skupščina z dvotretjinsko večino glasov, ali po samem zakonu.
V primeru prenehanja Združenja se premoženje prenese sorodnemu društvu ali organizaciji. Neporabljena proračunska sredstva se vrnejo proračunu.
VII. poglavje
Končne določbe
33. člen
Spremembe oz. dopolnitve statuta lahko predlaga izvršni odbor ali najmanj dvajset članov Združenja.
Sklep o spremembi statuta velja, če ga je sprejela skupščina z dvotretjinsko večino.
Če se opravi korespondenčna seja skupščine, sklep velja, če sta zanj glasovali najmanj dve tretjini vseh članov Združenja.
34. člen
Ta statut začne veljati z dnem 17. marca 2012, ko ga je sprejela skupščina Združenja.
Ljubljana, 17. 3. 2012
Predsednik
mag. Janez Jug
Prvi statut je 25. oktobra 1997 sprejela ustanovna skupščina Združenja za esperanto Slovenije. Veljal je do 17. marca 2012. Celotno besedilo v formatu PDF za tiskanje je tu.
Aliĝilo por individua membro
Se vi deziras fariĝi membro de Slovenia esperanto-Ligo, sendu la aliĝilon al la adreso: Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Grablovičeva ulica 28, 1000 Ljubljana.